Domov  Stabilometrija Pospeškometrija Katedra za biomehaniko   Laboratorij za klinično biofiziko

Biomehanski laboratorij
Zdravstvena fakulteta
Univerza v Ljubljani

English



Sodelavci

Publikacije

Raziskovalni projekti

Oprema in prostor

Novice

Pišite nam













English


BesediloSlike.inc 150322(manus)

Tekoči raziskovalni projekti


Raziskovalni program:
"MEHANIZMI VAROVANJA ZDRAVJA"


vodja: prof. dr. Tjaša Griessler Bulc
obdobje: 1.1.2017 - 31.12.2020
Podprojekt: Proučevanje vpliva različnih somatosenzoričnih vzpodbud na mirno stojo
vodja: prof. dr. Darja Rugelj
Financer: ARRS P3-0388

Senzorično-motorična interakcija je pomemben del razvoja gibalnih spretnosti in je tudi sestavni del ponovnega vzpostavljanja gibalne funkcije po okvari ali oslabitvi. Na voljo je več terapevtskih sredstev, ki imajo različno stopnjo podprtosti z dokazi. Zato je naš namen preveriti učinke različnih postopkov na vzdrževanje pokončne stoje in ravnotežja pri mlajših in starejših odraslih osebah in ugotoviti potencialne razlike v odzivu na dražljaje. V ta namen bomo pri skupini mladih in v skupnosti živečih starejših proučevali štiri različne tipe čutilnih spodbud: stoja na mehki podlagi, lepljenje elastičnih lepilnih trakov, podpražna (pod mejo zavestne zaznave) električna stimulacija in podpražna vibracijska stimulacija. Ovrednotiti želimo postopke, ki lahko dovajajo dodatne senzorične spodbude in s tem vplivajo na vzdrževanje pokončne drže in ravnotežja. Optimizirati želimo parametre in načine aplikacije.

Podpražni nizko in srednje frekvenčni vibracijski dražljaji in njihov učinek na mirno stojo.
Zanima nas, v kakšni meri vibracijski šum posredovan preko podplata in telesa mišice vpliva na mirno stojo tudi pri ne-spreminjajoči se frekvenci. S tem želimo ovrednotiti potencialni učinek adaptatcije receptorjev na ponavljajoče dražljaje. Zanima nas tudi ali učinek adaptacije razlikuje med draženjem z nizko frekvenco (5-10 Hz) in srednjo frekvenco (100 – 300 Hz). Proučili bomo ali se vpliv na mirno stojo razlikuje med nizkimi in srednjimi frekvencami.

Podpražno TENS draženje in njihov učinek na mirno stojo
Ugotoviti želimo ali dražljaji v obliki konvencionalnega TENS (Transkutana električna živčna stimulacija) učinkuje na gibanje središča pritiska podobno kot stohastični resonančni šum. Preverili bomo različne frekvence, različne frekvenčne modulacije TENS na intervalu od 5 – 180 Hz in nameščanje elektrod na različne predele stopala in goleni. Uporabili bomo klinične aparature, ki so dostopne terapevtom.

Učinek lepljenja elastičnih lepilnih trakov nad mišice goleni na gibanje središča pritiska med mirno stojo
Zanima nas ali aplikacija lepilnih trakov na mišici tibialis anterior in trices sure pokaže takojšen učinek na gibanje središča pritiska pri mlajših in starejših odraslih. Ovrednotili bomo morebitne razlike med odzivom starejših in mlajših oseb.

Učinek zaporednih ponovitev stoje na mehki podlagi z odprtimi in zaprtimi očmi na gibanje središča pritiska.
Zanima nas ali in kako se rezultati gibanja središča pritiska med mirno stojo spreminjajo v času, ali je opaziti plato že po nekaj ponovitvah. Ugotoviti želimo, koliko zaporednih kratkih ponovitev vzdrževanja položaja na mehki podlagi je potrebno, da je opaziti učinek učenje. Ta podatek bo dodatek k dosedanjem poznavanje zanesljivosti meritev gibanja središča pritiska na mehki podlagi in bo osnova za optimizacijo trajanja enkratne obravnave in potrebno število ponavljanj za vzpostavljanje terapevtskega učinka vadbe na mehki podlagi.


Nekateri zaključeni raziskovalni projekti


Projekt:"ZMANJŠEVANJE POŠKODB SKLEPOV V RAZLIČNIH ŠPORTNIH GIBANJIH"
Vodja projekta: dr. Renata Vauhnik
Financer: Fundacija za šport
Partnerji: Košarkarska zveza Slovenije, Judo zveza Slovenije, Badminton zveza Slovenije

V okviru raziskovalnega projekta so bile izvedene delavnice za Judo zvezo Slovenije. Vadbene enote Modela vadbe za zmanjšanje poškodbe kolena in gležnja za košarkarske klube izbrane s strani Košarkarske zveze Slovenije in badminton klube izbrane s strani Badminton zveze Slovenije pa potekajo 1 krat tedensko za obdobje 3 mesecev. Pred in po izvedenih vadbenih enotah bodo izvedene meritve stabilometrije z namenom oceniti zmožnost testirane osebe za integracijo in koordinacijo čutilnega priliva in medmišično koordinacijo kot odziv na spremenjen čutilni priliv.


Projekt:"POMOČ DRUŽINAM V SKUPNOSTI: SOUSTVARJANJE ŽELENIH SPREMEMB ZA ZMANJŠEVANJE SOCIALNE IZKLJUČENOSTI IN KREPITEV ZDRAVJA"
Delovni sklop: Oblikovanje programov vadbe za aktiven življenjski slog in vzdrževanje mobilnosti starejših
Vodja projekta: doc. dr. Nina Mešl
Vodja delovnega sklopa ZF: doc. dr. Darja Rugelj
Financer: Norveški finančni mehanizem
Spletna stran projekta: spds.fsd.uni-lj.si
Partnerji: Høgskolen i Sør-Trøndelag, Fakulteta za socialno delo UL, Zdravstvena fakulteta UL, Fakulteta za šport UL, Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje


Oblikovanje programov vadbe za aktiven življenjski slog in vzdrževanje mobilnosti starejših, živečih v skupnosti zajema dejavnosti, usmerjene v oblikovanje in ovrednotenje specifičnih programov vadbe. Namen tako oblikovane vadbe je izboljšati kakovost življenja odraslim in starostnikom, zboljšati njihovo spretnost pri mobilnosti v prometu, zlasti pri uporabi mestnega potniškega prometa. Sestavni del projekta bo tudi ugotavljanje najbolj pogostih težav s katerimi se srečujejo starostniki udeleženci v prometu, kot pešci ali kot uporabniki mestnega potniškega prometa.


Model funkcijske,  v ravnotežje usmerjene vadbe smo razvili na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Zaradi velikega števila komponent, ki so udeležene pri  vzdrževanju ravnotežja med stojo, hojo in izvajanjem različnih funkcijskih aktivnostim je  potrebno načrt vadbe in  vadbene elemente prilagoditi zahtevam ravnotežne funkcije. Krožna vadba kot  organizacijska oblika ponuja možnost obravnave več komponent ravnotežja in na ta način omogoča doseganje več specifičnih ciljev v eni vadbeni enoti.   Za optimalno doseganje zastavljenih ciljev pa je potrebno natančno definirati število postaj krožne vadbe, trajanje vadbe na eni postaji in optimalno kombinacijo vadbenih postaj v eni vadbeni enoti.



Sodelovanje v raziskovalnih programih


Raziskovalni program: "MEHANIZMI VAROVANJA ZDRAVJA"
vodja: dr. Tjaša Griessler Bulc
obdobje: 1.1.2014 - 31.12.2016
Podprojekt: Mehanizmi uravnavanja drže in hotenega gibanja
vodja: dr. Darja Rugelj
Financer: ARRS P3-0388

Interakcija med gibalnimi in kognitivnimi nalogami med stojo in hojo pri skupini mlajših in starejših oseb. Namen projekta je ugotoviti vpliv različnih kognitivnih nalog na uravnavanje pokončne drže in na hojo. Uporabljene bodo kognitivne naloge, ki so pogosto uporabljene v vsakodnevnem življenju, kot je računanje, pogovarjanje, teleforniranje in pisanje kratki sporočil. Raziskujemo soodvisnost mirne stoje na pritiskovni plošči (Kistler) in dodatnih kognitivnih nalog. Raziskujemo tudi vpliv dodane kognitivne naloge na hojo. Pri tem bomo proučevali poleg hitrosti hoje še njeno variabilnost z uporabo elektronske preproge Gaitrite. Na podlagi dobljenih rezultatov bomo pripraviti specifično usmerjeno vadbo za starejše z upoštevanjem zakonitosti izvajanja več nalog hkrati.

Integracija somatosenzoričnega priliva med stojo in hojo. V povezavi z upadanjem senzomotoričnih funkcij pri starejših je potrebno ugotoviti, do kakšne mere je mogoče z vadbo gibanja z lahnim dotikom in v pogojih deljene pozornosti vplivati na ohranjevanje in zboljševanje funkcijskih sposobnosti in zmanjšanje verjetnosti za padec. Cilje je oblikovati specifične in ciljno usmerjene programe vadbe za ohranjanja samostojnosti v domačem okolju in za preprečevanja padcev. Tako oblikovane programe specifične v ravnotežje in hojo usmerjene vadbe bomo preverili pri v skupnosti živečih starejših in pri krhkih v inštituciji živečih starejših.


Raziskovalni program: "SISTEMI ZA PODPORO V ODLOČANJU V ELEKTRONSKEM POSLOVANJU"
vodja: dr. Boštjan Gomišček
Podprojekt: Razvoj sistemov za analizo mehanizmov uravnavanja drže in hotenega gibanja
vodja na ZF: dr. France Sevšek
Financer: ARRS P5-0018

Raziskovalni program združuje simulacijsko metodologijo s kvalitativnimi metodami ekspertnih sistemov v novo paradigmo podpore odločanju v pogojih e-poslovanja. V Biomehanskem laboratoriju ZF nadaljujemo z razvojem sistemov za analizo ravnotežja pri mirni stoji in hoji. Izdelali bomo ustrezne algoritme, ki nam bodo iz izmerjenih vrednosti podali parametre s čim večjo napovedno vrednostjo. Tako razviti merski postopki bodo lahko služili kot podpora pri odločanja o načinih obravnave pri rehabilitaciji po poškodbah kakor tudi pri preventivni obravnavi za padce ogroženih populacij, kot so na primer starostniki, hkrati pa bodo tudi omogočali podrobnejše razumevanje mehanizmov nadzora in upravljanja ravnotežja pri človeku.
Projekt:"ZMANJŠEVANJE POŠKODB SKLEPOV V RAZLIČNIH ŠPORTNIH GIBANJIH"
Vodja projekta: dr. Renata Vauhnik
Financer: Fundacija za šport


V raziskovalnem projektu v letu 2015 bodo pri košarkaricah in košarkarjih selekcij U–15 in U–16 ocenjeni naslednji dejavniki tveganja za poškodbo kolena in gležnja: 1. Meritev anteriorne laksnosti kolenskega sklepa 2. Meritve mišične jakosti sprednje in zadnje stegenske mišice 3. Meritve stabilometrije pri stoji na eni nogi 4. Meritve stabilometrije pri doskoku na eno nogo. Na podlagi dobljenih rezultatov bomo izdelali za šport in za skupino specifični program vadbe za zmanjševanja poškodb kolena in gležnja, ki bo športnikom predstavljen na delavnicah.



Raziskovalni projekt: "ZMANJŠEVANJE POŠKODB SKLEPOV V RAZLIČNIH ŠPORTNIH GIBANJIH"
Vodja projekta: dr. Renata Vauhnik
Financer: Fundacija za šport

Namen projekta je oceniti dejavnike tveganja za poškodbe kolena in gležnja pri košarkaricah in košarkarjih selekcij U–15, U–16 in U-18. Ovrednotili bomo anteriorno laksnost kolenskega sklepa, ocenili ravnotežja s testom senzorične organizacije na pritiskovni plošči pri stoji na eni nogi in doskokom na eno nogo. Rezultate bomo povezali s podatki o predhodnih poškodbah kolena in gležnja. Na podlagi dobljeni rezultatov bomo izdelali za šport in za skupino specifični program vadbe za zmanjševanja poškodb kolena in gležnja, ki bo športnikom predstavljen na delavnicah.


Doktorski projekt: "Vpliv velikosti glavice na biomehanski status bolnikov z vgrajeno endoprotezo kolka."
Boris Rijavec
Mentor: dr. Darja Rugelj


Raziskovalni projekt: "INOVACIJE V PREVENTIVI IN REHABILITACIJI POŠKODB KOLENA"
Vodja projekta: dr. Renata Vauhnik

Do nedavnega je bilo sprejeto mnenje, da se povečana laksnost kolenskega sklepa po poškodbi sprednje križne vezi lahko zmanjša le s kirurškim posegom, ki je drag, ne vedno uspešen in potencialno nevaren. Namen projekta je ugotoviti ali lahko s pasivnim obremenjevanjem kolena zmanjšamo anteriorno laksnost kolenskega sklepa pri oseb ah z delno poškodbo sprednje križne vezi. Pred in po tri mesečni vadbi s pasivnim obremenjevanjem kolena bo volumen sprednje križne vezi izmerjen z MRI preiskavo, natezna trdnost sprednje križne vezi pa z artrometrom GNRB.




Besedilo8.inc 180617(manus)


BiomehLab.php V1.1-180617(manus)
180617(manus) - manus.zf.uni-lj.si



6128 (od 12 Feb 14)
Currently online: 2