![]() |
Biomehanski laboratorij
|
![]() |
![]() |
Tekoči raziskovalni projekti
vodja: prof. dr. Tjaša Griessler Bulc obdobje: 1.1.2017 - 31.12.2020 Podprojekt: Proučevanje vpliva različnih somatosenzoričnih vzpodbud na mirno stojo vodja: prof. dr. Darja Rugelj Financer: ARRS P3-0388 Senzorično-motorična interakcija je pomemben del razvoja gibalnih spretnosti in je tudi sestavni del ponovnega vzpostavljanja gibalne funkcije po okvari ali oslabitvi. Na voljo je več terapevtskih sredstev, ki imajo različno stopnjo podprtosti z dokazi. Zato je naš namen preveriti učinke različnih postopkov na vzdrževanje pokončne stoje in ravnotežja pri mlajših in starejših odraslih osebah in ugotoviti potencialne razlike v odzivu na dražljaje. V ta namen bomo pri skupini mladih in v skupnosti živečih starejših proučevali štiri različne tipe čutilnih spodbud: stoja na mehki podlagi, lepljenje elastičnih lepilnih trakov, podpražna (pod mejo zavestne zaznave) električna stimulacija in podpražna vibracijska stimulacija. Ovrednotiti želimo postopke, ki lahko dovajajo dodatne senzorične spodbude in s tem vplivajo na vzdrževanje pokončne drže in ravnotežja. Optimizirati želimo parametre in načine aplikacije.
Nekateri zaključeni raziskovalni projekti
V okviru raziskovalnega projekta so bile izvedene delavnice za Judo zvezo Slovenije. Vadbene enote Modela vadbe za zmanjšanje poškodbe kolena in gležnja za košarkarske klube izbrane s strani Košarkarske zveze Slovenije in badminton klube izbrane s strani Badminton zveze Slovenije pa potekajo 1 krat tedensko za obdobje 3 mesecev. Pred in po izvedenih vadbenih enotah bodo izvedene meritve stabilometrije z namenom oceniti zmožnost testirane osebe za integracijo in koordinacijo čutilnega priliva in medmišično koordinacijo kot odziv na spremenjen čutilni priliv.
Interakcija med gibalnimi in kognitivnimi nalogami med stojo in hojo pri skupini mlajših in starejših oseb. Namen projekta je ugotoviti vpliv različnih kognitivnih nalog na uravnavanje pokončne drže in na hojo. Uporabljene bodo kognitivne naloge, ki so pogosto uporabljene v vsakodnevnem življenju, kot je računanje, pogovarjanje, teleforniranje in pisanje kratki sporočil. Raziskujemo soodvisnost mirne stoje na pritiskovni plošči (Kistler) in dodatnih kognitivnih nalog. Raziskujemo tudi vpliv dodane kognitivne naloge na hojo. Pri tem bomo proučevali poleg hitrosti hoje še njeno variabilnost z uporabo elektronske preproge Gaitrite. Na podlagi dobljenih rezultatov bomo pripraviti specifično usmerjeno vadbo za starejše z upoštevanjem zakonitosti izvajanja več nalog hkrati. Integracija somatosenzoričnega priliva med stojo in hojo. V povezavi z upadanjem senzomotoričnih funkcij pri starejših je potrebno ugotoviti, do kakšne mere je mogoče z vadbo gibanja z lahnim dotikom in v pogojih deljene pozornosti vplivati na ohranjevanje in zboljševanje funkcijskih sposobnosti in zmanjšanje verjetnosti za padec. Cilje je oblikovati specifične in ciljno usmerjene programe vadbe za ohranjanja samostojnosti v domačem okolju in za preprečevanja padcev. Tako oblikovane programe specifične v ravnotežje in hojo usmerjene vadbe bomo preverili pri v skupnosti živečih starejših in pri krhkih v inštituciji živečih starejših.
Raziskovalni program združuje simulacijsko metodologijo s kvalitativnimi metodami ekspertnih sistemov v novo paradigmo podpore odločanju v pogojih e-poslovanja. V Biomehanskem laboratoriju ZF nadaljujemo z razvojem sistemov za analizo ravnotežja pri mirni stoji in hoji. Izdelali bomo ustrezne algoritme, ki nam bodo iz izmerjenih vrednosti podali parametre s čim večjo napovedno vrednostjo. Tako razviti merski postopki bodo lahko služili kot podpora pri odločanja o načinih obravnave pri rehabilitaciji po poškodbah kakor tudi pri preventivni obravnavi za padce ogroženih populacij, kot so na primer starostniki, hkrati pa bodo tudi omogočali podrobnejše razumevanje mehanizmov nadzora in upravljanja ravnotežja pri človeku.
Namen projekta je oceniti dejavnike tveganja za poškodbe kolena in gležnja pri košarkaricah in košarkarjih selekcij U–15, U–16 in U-18. Ovrednotili bomo anteriorno laksnost kolenskega sklepa, ocenili ravnotežja s testom senzorične organizacije na pritiskovni plošči pri stoji na eni nogi in doskokom na eno nogo. Rezultate bomo povezali s podatki o predhodnih poškodbah kolena in gležnja. Na podlagi dobljeni rezultatov bomo izdelali za šport in za skupino specifični program vadbe za zmanjševanja poškodb kolena in gležnja, ki bo športnikom predstavljen na delavnicah.
Do nedavnega je bilo sprejeto mnenje, da se povečana laksnost kolenskega sklepa po poškodbi sprednje križne vezi lahko zmanjša le s kirurškim posegom, ki je drag, ne vedno uspešen in potencialno nevaren. Namen projekta je ugotoviti ali lahko s pasivnim obremenjevanjem kolena zmanjšamo anteriorno laksnost kolenskega sklepa pri oseb ah z delno poškodbo sprednje križne vezi. Pred in po tri mesečni vadbi s pasivnim obremenjevanjem kolena bo volumen sprednje križne vezi izmerjen z MRI preiskavo, natezna trdnost sprednje križne vezi pa z artrometrom GNRB.
|